word image
Homework

Miller on Justice: In-depth Analysis of Fairness and Equality

1.115 Words / ~3 pages sternsternsternstern_0.25stern_0.3 Author Ulrike L. in Sep. 2011
<
>
Download
Genre/category

Homework
Philosophy

University, School

Gimnasium Pettau

Grade, Teacher, Year

Me 2009 ausgezeichnet

Author / Copyright
Ulrike L. ©
Metadata
Price 2.40
Format: pdf
Size: 0.18 Mb
Without copy protection
Rating
sternsternsternstern_0.25stern_0.3
ID# 9055







Miller


-          pravičnost obravnava posameznika (tiče se tudi skupin)

-          pravičnost je obravnavana po pravilih in ne samovoljno

-          pravična pravila (dosledno izvajanje), posledica je nagrajevanje-kaznovanje

-          vprašanje enakosti (formalna-stvarna)

-          Justinian pravi: »Pravičnost je trajna in stanovitna volja vsakomur povrniti, kakor zasluži.«

-          doslednost je nujen in vendar ne zadosten pogoj (pravična obravnava ŕ doslednost)

-          pravila/zakoni nam povejo kako sodit v dani situaciji (to izvajamo dosledno)

-          doslednosti se pridruži relavantnost; zakon utemeljen na relevantnih podlagah (da ne pride do krivice) ŕ1.) sam zakon mora bit relevanten + 2.) vsak je mora bit obravnavan enako, razen če so razlike relevantne

-          naslednja pomembna zadeva je proporcionalnost/sorazmernost (če upoštevamo relevantno neenakost, jo moramo upoštevat sorazmerno s storjenim dejanjem)

-          pravičnost je nekaj kontekstualno določenega (vprašanje je na katerem zelniku je zrastla)

-          pravičnost bi lahko bilo nekaj kar je v nas (je intuitivno), ampak utegne biti pri vsakomer drugačnaŕ zato potrebujemo splošno teorijo pravičnosti (pravo)

-          ni pomemben samo pravičen rezultat, marveč tudi ustrezen/pravičen postopek, saj utegne biti brez tega pravičen rezultat zgolj posledica naključja

-          pošten postopek (kot je naključna izbira pri določanju prijetnosti/neprijetnosti) sicer vodi v pravičnosti, ampak sami si želimo ne tako naključnih/ bolj temeljnih rezultatov

-          eno izmed načel pravične porazdelitve je načelo enakosti (komunizem, če se le da), sicer pa najdemo relevantne razlike skoraj povsod ŕformalnapravičnost zagovarja, da so vsi ljudje obravnavani enako, razen če imamo relevantne razloge – stvarna enakost bi pomenila uresničitevformalne enakosti (ampak je skoraj ni, saj so smo si ljudje relevantno različni)

Download Miller on Justice: In-depth Analysis of Fairness and Equality
• Click on download for the complete and text
• This is a sharing plattform for papers
Upload your paper and receive this one for free
• Or you can buy simply this text

-          potešitev potreb potrebnežev se zdi pravična (damo lačnemu, ne pa debeluhu), čeprav naša tradicija temu nasprotuje in pravi, da je to stvar dobrodelnosti

-          od države se pričakuje kritje temeljnih potreb Je to pravično?ŕ Nagel (temelj se od družbe do družbe razlikuje)

-          če država zadovoljuje potrebe, moramo ločit katere so temeljne (se razlikujejo od družbe do družbe); obstajajo pa tudi univerzalne (so tudi temeljne), ki so življenjsko/fizično pogojene (so mus); potrebe so serija zahtev, katere morajo biti izpolnjene, da bo življenje v družbi dostojno

-          v politično sposobnih družbah je dohodek dovolj velik za potešitev potreb ter nadaljnji razvojŕ če bi obstajala politična volja, bi lahko z takšnim dohodkom zadostili vse potrebe, »ter srečno živeli do konca svojih dni…za devetimi gorami in devetimi vodami…« ŕKjer je volja tam je moč!

-          nekateri menijo, da je zaslužnost osrednji pojem pravičnosti, ampak zaslužnost je vprašljiva zaradi omejeneodgovornosti (v resnici nikoli nismo popolnoma odgovorni za svoja dejanja, ker smo determinirani/omejeni z geni ter okoljem) ŕDo kolikšne mere naj nas torej pri distribuciji materialnih virov vodi zaslužnost?

-          potrebe in zaslužnostutemeljujeta neenako obravnavanje (pravičnost); obstajajo manj pomembni razlogi za neenako obravnavanje, kot so: obljube, pogodbe, povračiloŕ vse te zadeva lahko privedejo do posebne obravnave, potemtakem je obravnava pravična, ampak to je vprašljivo, ker to kar nekomu pripada je odvisno od konteksta

-          ideja o družbeni pravičnosti v smislu materialne distribucije, se pojavila v 19. stoletju in se razvija skozi 20. stoletje ŕproblem: družbena pravičnost (distribucija = poseganje v trg) lahko posega v svobodo posameznika



-          družbena pravičnost ne obstaja, pravičnost se tiče individuuma (človek je lahko odgovoren le kot posameznik, in temu lahko sodimo)

-          desni liberalci (neoliberalisti-Hayek) kritizirajo družbeno pravičnost

-          vprašanje družbene pravičnosti je na mestu, vendar le na mestu, ker živimo v družbi in je naše življenje posledica kolektivnih odločitev; »družbene distribucije« ne moremo pripisati samo enemu agentu, smo pa se za institucije, ki za to skrbijo, sami odločili ŕ družba je odvisna od ljudi, ki jo sestavljajo


-          primer: Boško in 100 kriminalcev ŕ ko povzročijo veliko škodo, mora vsak bit obravnavan posebej; ne moremo podat skupne sodbe, ker posameznik ni odgovoren za dejanje ki ga je sam neposredno povzročil

1.)    pravičnost se tiče posameznika, ki je lahko odgovoren, samo za svoja dejanja ŕ Miller zavrne: v demokraciji to ne drži, saj lahko z glasom formalno uveljaviš svojo voljo ŕ Vito in pravita: Miller je na šibkih nogah.

Nama se zdi, družbena pravičnost niti ni pravičnost sama po sebi…je bolj red kot pravičnost.

2.)    družbena pravičnost predpostavlja družbeno enakost ŕ kontra svobodi trga, omejitev trga (vsem enako) – tako izgubimo zlato gos


-          imamo pa čudake, ki pravijo, da svoboda trga mora bit omejena ŕ ljudje so enaki in imajo enake potrebe - marksisti vrjamejo to kot skupno dobro (verjamejo v ide(j)o(logijo) ali ker morajo ali ker vedo

-          če se gibljemo v vodah brez tržne svobode, pol ne smemo biti sebični prasci (kar smo!) ŕ komunisti (kuba, kitajska) so poskušali nadomestit materialne spodbude z moralnimi (ni uspelo; ljudje niso imeli motivacije ŕ ego tekmovalci)


-          ti čudaki so pri iskanju družbene pravičnosti sklenejo kompromis, ki omogoča tako družbeno pravičnost kot tudi gonjo po materialnih drobtinah ŕ z to gonjo ne zavirajo razvoja samega


John Rawls


-          v knjigi Teorija pravičnosti Rawls izrazi eno izmed zmernejših pojmov družbene pravičnosti

-          pravična družba naj bi izpolnila 3 pogoje:

1.)    vsakomur so zagotovljene temeljne svoboščine (volilna pravica, svoboda govora, svoboda tiska, svoboda združevanja, pravica do osnovne zdravstvene oskrbe, možnost izobraževanja in napredka)

2.)    družbeni položaji, ki prinašajo večje prednosti morajo biti dostopni vsem pod enakimi pogoji

3.)    neenakosti v dohodku so opravičene, ko najbolj koristijo tistim na dnu, ki so najbolj potrebni pomoči (npr. davek)


-          davek, mora bit zastavljen do te mere, da nenehna distribucija od bogatih do revnih (Robin Hood) ne upade ŕ davek mora bit zastavljen zmerno, saj če bogatim motivacija pade, pade tudi sistem distribucije

-          Rawls pravi, da pri drugem načelu moramo tudi upoštevat, da so nadarjenim in motiviranim že pri rojstvu zagotovljene enake možnosti za razvoj kvalifikacije, ki odloča kdo si zasluži delo na ugodnem položaju ŕ zdaleč od današnje družbe (ne glede na socialni status morajo bit zagotovljene enake možnosti)


Miller komentira Rawls


-          Miller se strinja z Rawlsovima prvima dvema načeloma, tretjega pa bi zamenjal z dvema:

1.)    zagotovitev socialnega minimuma ( to je tisti minimum, ki vsakemu državljanu določi dostojno življenje v državi)


Swap your papers

G 2 - Cached Page: Thursday 28th of March 2024 12:44:08 PM