Exam thesis

psihologija danes in jutri.

5.887 Words / ~16 pages
<
>
swopdoc logo
Download
a) trade for free
b) buy for 2.36 $
Document category

Exam thesis
Psychology

University, School

University of Maribor Faculty of Arts - Maribor

Grade, Teacher, Year

Mrs Novak

Author / Copyright
Text by Jennifer F. ©
Format: PDF
Size: 0.17 Mb
Without copy protection
Rating [details]

Rating 4.0 of 5.0 (1)
Live Chat
Chat Room
Networking:
0/0|0[-3.0]|1/8







More documents
Vigotski (1896-1934) J uloga socijalnog okruženja u kognitivnom razvoju J Misaoni razvoj ovisi o savladavanju sustava znakova zajedničkim određenoj kulturi J Postupno učenje simboličkog sustava J Učenje prethodi razvoju J Kognitivni razvoj potiče se suradnjom djeteta s odraslima i vršnjacima J Smjer razvoja: ponašanja kontrolirana izvana à ponašanja kontrolirana iznutra Područje približnog razvoja - razlika između Stvarne razvojne razine: što dijete može samo i Razine mogućeg razvoja: što dijete može uz tuđu pomoć J Znanja…
Salezijanska klasična gimnazija 2013/2014 školska godina Rijeka Inteligencija i kreativnost Anić, 2.s 15. ožujka 2014 Mentor: prof. Doris Penić Inteligencija i kreativnost kao svima znani pojmovi obuhvačaju mnogo više nego što mislimo. Što su zapravo ti pojmovi i na šta se sve djele saznat ćete u ovom seminarskom radu. Što je zapravo inteligencija? Ima mnogo odgovora na to pitanje te je zasigurno odgovor složen. Brojne definicije su probale pobliže objasniti inteligenciju ali jedino što za sada možemo reći je da se inteligencija…

PSIHOLOŠKE SMERI IN TEORIJE OSEBNOSTI

V okviru vsake pomembne psihološke smeri (psihoanalize, behaviorizma, humanistične in kognitivne smeri) so se oblikovale različne teorije osebnosti. Pri vsaki smeri bomo pojasnili samo najbolj značilno teorijo. Smeri razlikujemo po tem, kateri vidik osebnosti izpostavljajo. Obravnavali smo že strukturne teorije (gl. Struktura osebnosti). Vedenjski psihologi razumejo osebnost kot skupek naučenih vedenj, psihoanalitiki poudarjajo nezavedno motivacijo, humanistični psihologi zavestno motivacijo in svobodno voljo, kognitivnim psihologom pa se zdijo najpomembnejši kognitivni procesi, to je kako si subjektivno razlagamo svet.

FREUDOVA PSIHOANALIZA

Psihologi so bili sprva usmerjeni le k proučevanju zavestnih duševnih procesov, saj se je zdelo samoumevno, da so duševni procesi to, kar zavestno doživljamo. Sigmund Freud  (1856–1939)
je med prvimi opozoril, da poleg čustev, misli in motivov, ki se jih zavedamo, obstajajo vsebine, ki so nam prikrite in o njih ne vemo ničesar. Ta del duševnosti je poimenoval nezavedno.

Ker je s to idejo povzročil revolucionaren preobrat v razumevanju človekove duševnosti, ga nekateri primerjajo z Einsteinom, Darwinom ali Kopernikom.

Pojasnilo

Čustva, misli, motive, potrebe, ideje, težnje … imenujemo s skupnim imenom
psihične vsebine.

VPLIVI NEZAVEDNEGA NA ZAVEST

Psihoanalitiki trdijo, da ni nič naključno. Vsako vedenje, misel, čustvo, sanje, beseda . ima svoj vzrok. Če ga ne poznamo, pomeni, da leži v območju nezavednega (gl. Motivacija: nezavedna motivacija!). Z idejo o nezavedni motivaciji lahko razložimo veliko normalnih, patoloških, individualnih in družbenih pojavov:

1. Nevrotični simptomi

Po mnenju psihoanalitikov so nevrotični simptomi posledica nezavednih konfliktov, »zamaskirane sprostitve potlačene nagonske energije«, ki se ne more oz. ne sme sprostiti v izvorni obliki, zato prodira v zavest preoblečena v simptome. To so znaki motenj na čustveno-socialnem področju: obsesije in kompulzije (prisilne misli in dejanja), nerazumni ali pretirani strahovi (fobije), telesne težave psihičnega izvora (psihosomatske težave), čustveni izbruhi, anksioznost (nejasna tesnobnost, napetost in zaskrbljenost), napadi panike (nenaden hud strah in močne fiziološke reakcije, zlasti razbijanje srca), depresivnost …

Potrebno je vedeti, da so posamezni nevrotični simptomi nekaj povsem običajnega (nobody's perfect!) in da se diagnosticirajo kot motnja le, če so zelo intenzivni, če jih je veliko in če bistveno motijo človekovo vsakodnevno življenje.

2. Vsakdanji spodrsljaji

Nezavedni konflikti so tudi v ozadju pozabljanja, zamujanja, izgubljanja stvari … (npr. nenadoma začneš redno zamujati ali pozabljati na zmenke s svojim fantom/punco in še ne veš, da je to znak naveličanosti v odnosu). Izražajo se tudi v besednihspodrsljajih: namesto želenega rečemo, slišimo, preberemo ali napišemo nekaj drugega, to, kar si na skrivaj želimo ali mislimo, nismo pa nameravali izreči.

Mehanizem je enak kot pri nevrotičnih simptomih: potlačeni nagoni se na nek način izmuznejo v zavest.

3. Življenjske izbire

Freud je bil prepričan, da nezavedni motivi vplivajo tudi na življenjske odločitve, npr. na izbiro partnerja, poklica ali področja ustvarjanja. Ustvarjalne težnje na vseh različnih področjih (kultura, umetnost, znanost, šolstvo, vojska, religija, šport .) bi naj bile posledica sublimacije: izražanja nagonskih impulzov na socialno-moralno sprejemljive načine.

Sublimacijo Freud je razumel kot konstruktiven kompromis med socialno-moralnimi normami, ki so nujne za življenje v skupnosti in nezavednimi nagonskimi impulzi.

4. Sanje

Sanje imajo po Freudu dve pomembni funkciji: ohranjanje spanca in izpolnjevanje želja, predvsem tistih, ki v realnosti ne morejo ali ne smejo biti uresničene. V sanjah, ki jih je imenoval »kraljevska pot v nezavedno«, se razkrivajo nezavedne vsebine v deformirani (šifrirani) obliki. Obstaja nezavedni proces (t. i. cenzor), ki skuša zavesti prikriti pravi pomen sanj: določene dele sanj odreže, da se jih ne spomnimo, vsebino pa šifrira, da je ne moremo razumeti neposredno, pač pa preko razvozlavanja .....[read full text]

Free of charge
Download
psihologija danes in jutri.
Click on download to get complete and readable text
• This is a free of charge document sharing network
Upload a document and get this one for free
• No registration necessary, gratis
This page(s) are not visible in the preview.
Please click on download.
Free of charge
Download
psihologija danes in jutri.
Click on download to get complete and readable text
• This is a free of charge document sharing network
Upload a document and get this one for free
• No registration necessary, gratis

Superego je torej notranji etični kodeks. Vključuje tudi ego-ideal: idealno podobo o sebi (kakšen bi rad bil). Je deloma zavesten, deloma nezaveden, npr. veliko nevrotičnih vedenj lahko izvira iz nezavednih občutkov krivde: pretirana potreba po žrtvovanju (nevrotični altruizem), pretirano razvajanje otrok, samodestruktivno vedenje .

Konfliktnost med strukturami (»strast, razum in čast«)

Lahko bi rekli, da je id popolnoma nemoralen, ego se trudi biti moralen, superego pa je pogosto pretirano moralen. Niti id niti superego nista v stiku z realnostjo. Id stremi k prijetnemu, superego k idealnemu, k popolnosti. Med idom in superegom tako obstaja konfliktnost, ego pa ima funkcijo reševanja teh konfliktov, skrbi za ravnotežje med nagoni in okoljem. Odloča, kateri impulzi bodo zadovoljeni, kdaj, kje in kako, da bosta oba dovolj zadovoljna.

Konflikti in njihovo razreševanje oz. preseganje imajo tudi pozitivno vlogo: so gonilo osebnostnega razvoja.

Posledice neravnovesja med idom in superegom (prešibkega ega) so lahko: subjektivno slabo počutje (strah, anksioznost, depresivnost, jeza in agresivnost …), posledično čustvene motnje in motnje v socialnih odnosih. Prestrog superego vodi do hudih občutij krivde, pretiranega potlačevanja idr. obrambnih mehanizmov ter do čustvenih (nevrotičnih motenj), prevladda ida in popolna odpoved ega pa je značilna za težje duševne bolezni, pri katerih pride do izgube stika z realnostjo (psihoze, npr. shizofrenija).

PSIHOSEKSUALNI RAZVOJ

Freud je glede na to, kam se v razvoju usmerja (investira) nagonska energija libido, razlikoval pet razvojnih stopenj: oralno, analno, falično fazo, latenco in genitalno fazo. Prve tri (pregenitalne) faze so po Freudu najpomembnejše za razvoj temeljev osebnosti in odločilne za normalni oz. nevrotični razvoj. V procesu razvoja gre vsak človek skozi te zaporedne stopnje, nihče nobene preskoči, lahko pa napreduje hitreje ali počasneje.

1. ORALNA FAZA (1. leto)

Prve zadovoljitve doživlja otrok prek ust, v tesni povezavi s hranjenjem, sesanjem, grizenjem ., aktivnostmi, vezanimi na usta. Okuša vse, kar mu sprva zaide, pozneje pa sam prinese v usta. Razvojni psiholog Jean Piaget je izjavil, da je svet za otroka v 1. letu življenja nekaj, kar je treba posesati. Prav zato, ker so prva »erogena cona« usta, Freud govori o oralni fazi.

Pomembna značilnost te faze je simbioza
med otrokom in materjo (oz. njenim »nadomestkom« - odraslim, ki ga hrani in neguje). Gre za tesno povezanost, odvisnost, skoraj za stapljanje v celoto, ki pa jo mora otrok v naslednji fazi postopoma preseči.

2. ANALNA FAZA (2.-3. leto)

V drugem letu življenja se doživljanje ugodja preusmeri na analne funkcije, na izločanje in kontrolo izločanja. To je obdobje "toaletnega treninga" – navajanja na čistost. Freud je temu pripisal velik pomen, saj je to prva večja zahteva, pred katero je otrok postavljen in hkrati prva situacija, ko lahko res sam presoja, koliko se podrediti in koliko delati po svoje (nihče ga ne more prisiliti ali mu preprečiti).

Otrokovo zadovoljstvo ob izločanju je tako povezano z občutkom samostojnosti. Konflikt med avtonomnostjo in podredljivostjo spodbuja razvoj ega, saj se otrok uči, da je potrebno zadovoljevanje potreb prilagoditi situaciji. Otrok se lušči iz simbioze z materjo, odkrije besedo »ne« in prehaja v "obdobje prve trme".

3. FALIČNA FAZA (4.....

Free of charge
Download
psihologija danes in jutri.
Click on download to get complete and readable text
• This is a free of charge document sharing network
Upload a document and get this one for free
• No registration necessary, gratis
This page(s) are not visible in the preview.
Please click on download.
Free of charge
Download
psihologija danes in jutri.
Click on download to get complete and readable text
• This is a free of charge document sharing network
Upload a document and get this one for free
• No registration necessary, gratis

Pri deklici bi naj bilo obratno, a je situacija bolj zapletena, saj mora zamenjati prvi objekt ljubezni, ki je za vsakega otroka ne glede na spol mati. Pri opisovanju razvojnih procesov pri deklicah je imel Freud težave. Znano je njegovo vprašanje: “Kaj si želi ženska?” in “Tudi psihologija ni sposobna razrešiti uganke femininosti.” Ustrezno kastracijskemu strahu bi se naj pri deklici pojavilo zavidanje penisa.

Simbolično bi naj to nezavedno infatnilno željo kasneje zadovoljila z rojstvom otroka.

4. LATENCA (6.-11. leto)

To je obdobje deseksualizacije in sublimacije libida. Z vstopom v šolo se libido usmeri k družbeno  zaželenim dejavnostim, v razvoju storilnosti, marljivosti idr. motivacijskih značajskih lastnosti. Skozi identifikacije s pomembnimi osebami se oblikujejo tudi moralne značajske lastnosti – superego, razlikovanje med sprejemljivim in nesprejemljivim vedenjem.

Otrok se osamosvaja od staršev, pomembnejši postajajo vrstniki, najprej istospolni, kasenje tudi nasprotnospolni.

5. GENITALNA FAZA (puberteta)

V obdobju pubertete se spet pojavijo seksualne težnje. Najstnik preide od delnih zadovoljitev, vezanih na posamezne erogene cone, na celovito zadovoljevanje. Glavni objekt libida ni več lastno telo, ampak partner: heteroseksualni ali homoseksualni odnosi. Freud je dejal, da se prihoseksualni razvoj konča, ko je človek sposoben »delati in ljubiti«.

OVREDNOTENJE PSIHOANALIZE

PRO 1: dobro pojasnilo nezavedne motivacije

Freud je proučil vpliv nezavednih sil na zavestno doživljanje in funkcioniranje.

PRO 2: .....

Free of charge
Download
psihologija danes in jutri.
Click on download to get complete and readable text
• This is a free of charge document sharing network
Upload a document and get this one for free
• No registration necessary, gratis
This page(s) are not visible in the preview.
Please click on download.
Free of charge
Download
psihologija danes in jutri.
Click on download to get complete and readable text
• This is a free of charge document sharing network
Upload a document and get this one for free
• No registration necessary, gratis

Nezavednega ne moremo dokazati. Karl Popper (eden najvplivnejših teoretikov znanosti) trdi, da psihoanalize ni mogoče ovreči, ker iz nje ne moremo izpeljati empirično preverljivih hipotez. To hkrati pomeni, da je tudi potrditi ni mogoče, da torej ni znanstvena teorija.

CON 3: posploševanje iz nevrotičnih pacientov

Glavna Freudova spoznanja izvirajo iz psihoanalitične prakse – študij primerov nevrotičnih pacientov. Vprašanje je, ali lahko spoznanja, pridobljena na skupini ljudi, ki so se zaradi duševnih stisk obračali na Freuda, razumemo kot splošne zakonitosti duševnega delovanja.

CON 4: panseksualizem (?)

Nekateri Freudu očitajo pretirano poudarjanje seksualnosti, a ta kritika ni upravičena. Morda se res ne bi toliko ukvarjal s seksualnostjo, če ne bi večina njegovih pacientk imela težave prav na tem področju (v tistem obdobju t. i. viktorijanske morale je bila seksualnost močno tabuirana in zato masovno potlačevana), toda Freud je kot seksualno opredelil vse dejavnosti, ki ohranjajo življenje (so ''pro'' življenju), ne le spolnost v ožjem pomenu.

Ne nazadnje prav spolnost nadaljuje vrsto.

CON 5: izključevanje svobodne volje

Po Freudu je človek suženj nezavednega in nima svobodne volje. Takšno razumevanje so mu očitali zlasti humanistični psihologi.



ERIKSONOVA TEORIJA PSIHOSOCIALNEGA RAZVOJA

Erik Erikson (1963) je razvil stopenjsko teorijo o razvoju osebnosti. V njej je skušal svoja spoznanja povezati s Freudovo teorijo psihoseksualnega razvoja (gl. Psihološke smeri). Posebej je izpostavil razvoj identitete in bolj poudaril vpliv socialnih dejavnikov na razvoj osebnosti. Opisal je osem stopenj, ki si sledijo v nespremenljivem vrstnem redu. Vsak človek preide vseh osem stopenj, če le dovolj dolgo živi.

Prehod čez vsako stopnjo zahteva rešitev psihosocialne
krize ali konflikta. To je glavni razvojni problem določenega obdobja, pri čemer je potrebno vedeti, da so značilnosti vsake stopnje prisotne celo življenje, le v določenem obdobju so bolj izrazite. Vsaka stopnja je poimenovana kot nasprotje najbolj pozitivnega in n.....

Free of charge
Download
psihologija danes in jutri.
Click on download to get complete and readable text
• This is a free of charge document sharing network
Upload a document and get this one for free
• No registration necessary, gratis
This page(s) are not visible in the preview.
Please click on download.
Free of charge
Download
psihologija danes in jutri.
Click on download to get complete and readable text
• This is a free of charge document sharing network
Upload a document and get this one for free
• No registration necessary, gratis

Po 3. letu postaja otrok pobudnik lastnih dejanj, vedno bolj ve, kaj hoče, postavlja si cilje in jih tudi skuša uresničiti. Vendar so njegove želje marsikdaj nesprejemljive in  nerealne. Glavni konflikt te faze je med otrokovo željo neodvisno pobujati aktivnosti in občutki krivde zaradi nezaželenih posledic teh aktivnosti. Starši mu pomagajo rešiti krizo, če se pozitivno odzovejo na njegove poskuse neodvisnosti, hkrati pa te težnje uskladijo z družbenimi pravili in nezaželeno vedenje preusmerijo v socialno sprejemljiva področja.

Tako se otrok nauči postavljati cilje brez strahu pred občutki krivde, saj so usklajeni z zahtevami okolja. Tu je temelj kasnejše (zdrave) ambicioznosti in storilnostne motivacije. Če starši pretirano zavračajo otrokove pobude, ga kritizirajo, zasmehujejo ali ponižujejo, pa otrok razvije močna občutja krivde, ki zavrejo želje po uveljavljanju.

4. DELAVNOST/MANJVREDNOST (6. do 12. leto)

Z vstopom v šolo postane otrokom igra premalo, da bi bili zadovoljni. Potrebujejo občutek, da so sposobni dobro opravljati dela iz sveta odraslih. Zato so se pripravljeni truditi in vztrajati. Razvija se občutek za delitev dela, sodelovanje z drugimi, upoštevanje pravil in navodil avtoritet in  obvladovanje šolskih spretnosti. Če starši in druge pomembne osebe otroka potrjujejo v teh dejavnostih, se bo počutil kompetentnega.

Doživljanje manjvrednosti pa se oblikuje ob ponavljajočih se neuspehih na šolskem področju in v odnosih z vrstniki, če ni nikogar, ki bi jim pomagal odkriti in razvijati njihove potenciale, močne točke, s katerimi bi se izkazali tudi pred drugimi. Kasneje ne najdejo zadovoljstva v delu, zato se mu raje izogibajo.

5. IDENTITETA/ZMEDENOST

Adolescenca (lat. adolescentia: mladost) je prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo. Začne se okrog 12. leta s spolnim dozorevanjem ali puberteto, zaključi pa okrog 18. ali 21. leta, morda še kasneje (starostna merila zrelosti so lahko le približna in dogovorna).

Kaj je značilno z.....

Free of charge
Download
psihologija danes in jutri.
Click on download to get complete and readable text
• This is a free of charge document sharing network
Upload a document and get this one for free
• No registration necessary, gratis
This page(s) are not visible in the preview.
Please click on download.
Free of charge
Download
psihologija danes in jutri.
Click on download to get complete and readable text
• This is a free of charge document sharing network
Upload a document and get this one for free
• No registration necessary, gratis

Identitetna kriza

Erikson je bil prepričan, da je razvoj identitete najpomembnejša naloga adolescence. To obdobje lahko čuti mladostnik kot izjemno težko. Vse opisane spremembe mora povezati z dotedanjimi izkušnjami v občutek lastne identitete. Odgovoriti si mora na vprašanja, kdo je, za kaj, kam gre … Zato eksperimentira z različnimi vlogami, vedenjskimi vzorci, oblačili, frizurami, filozofijami … Uspešna razrešitev identitetne krize se izraža v jasni identiteti, to je v poznavanju sebe in lastne vloge v svojem okolju, posledično pa v zmožnosti soočanja z odraslostjo s samozaupanjem in visokim samospoštovanjem. Identitetna zmedenost pa se kaže v tem, da oseba ne ve, kje je njeno mesto v skupnosti, lahko v prevzemanju nesprejemljivih vlog, medosebnih konfliktih ali tudi v disocialnem vedenju.

6. INTIMNOST/IZOLACIJA (20 – 30 let)

Za t. i. zgodnjo odraslost je značilna t. i. kriza intimnosti. Šele ko ima človek dobro oblikovano identiteto, lahko vzpostavlja dobre intimne odnose na telesni, intelektualni in čustveni ravni, bodisi v romantičnih ali prijateljskih odnosih. Žarišče je razvoj intimnih odnosov. Težave v tem obdobju vodijo v strah pred globljimi odnosi in občutja osamljenosti. Uspešna razrešitev krize pa se kaže v zmožnosti oblikovanja ljubečih odnosov in tesnih prijateljstev.

7. USTVARJALNOST/STAGNACIJA (30 do 60 let)

V obdobju zrele odraslosti je pomemben človekov prispevek k skupnosti. Če človek oceni, da je dovolj ustvarjalen in dobra opora mlajšim generacijam (lastnim ali ne), je zadovoljen in ima občutek osebnostne rasti in napredovanja. Težave pa vodijo k občutjem nepomembnosti in stagniranja. Nekateri ta občutja kompenzirajo s pretirano egoističnim funkcioniranjem, z vlaganjem energije samo v skrb zase, v razvajanje samega sebe.

Za to obdobje je značilna t. i. kriza srednjih let. Kar nekaj raziskav kaže, da imajo mnogi moški in ženske v začetku štiridesetih let čustvene težave. Ljudje ponovno razmišljajo o  svojih življenjskih ciljih, o smislu življenja, o tem, kaj so/niso doslej naredili, s tem ko spremljajo staranje in umiranje svojih staršev, pa se začnejo tudi močneje zavedati neizbežnosti lastnega staranja.

Mnogi si v tej fazi zastavijo nove vrednote in cilje, zato jo nekateri imenu.....

This page(s) are not visible in the preview.
Please click on download.
Free of charge
Download
psihologija danes in jutri.
Click on download to get complete and readable text
• This is a free of charge document sharing network
Upload a document and get this one for free
• No registration necessary, gratis

Legal info - Data privacy - Contact - Terms-Authors - Terms-Customers -
Swap+your+documents